Šibensko-kninska županija
Šibenik je mesto v severni Dalmaciji, ki leži na ustju reke Krke v Jadransko morje. Je glavno mesto Šibensko-kninske županije in najstarejše samo upravljano hrvaško mesto na jadranski obali. Prvič se omenja leta 1066 v listini kralja Petra Krešimirja IV., zato ga pogosto imenujejo tudi Krešimirovo mesto. Uradni status mesta, ki ga je dobilo v 13. stoletju, je glavni razlog za začetek gradnje njegovega glavnega simbola, katedrale sv. Jakoba, znane UNESCO-ve svetovne dediščine. Šibenik pogosto imenujejo tudi mesto otrok, saj je že skoraj 60 let gostitelj znanega Mednarodnega otroškega festivala.
Katedrala sv. Jakoba je najpomembnejša arhitekturna stvaritev 15. in 16. stoletja na Hrvaškem. Po svoji lepoti ter tehnikah gradnje in stilskimi značilnostmi ni le največji in najpomembnejši objekt arhitekturne dediščine v mestu Šibenik, temveč tudi edinstven spomenik evropske sakralne arhitekture. Po svoji umetniški vrednosti spada med najpomembnejše evropske monumentalne katedrale.
Trdnjava sv. Nikole, eden najnovejših dodatkov na seznam svetovne dediščine UNESCO, je bila zgrajena v 16. stoletju kot del beneškega obrambnega sistema, ki je nastal med 15. in 17. stoletjem, in se nahaja na vhodu v kanal sv. Ante. Gradnja trdnjave je bila pomemben podvig, ne le za prebivalce Šibenika, temveč tudi za njegove vladarje, saj je bila zgrajena za obrambo mesta pred turškimi napadi z morja. Trdnjava, zgrajena na vhodu v ozki, 1500 metrov dolg kanal, je postala pomembna strateška obrambna struktura, ki je prispevala k nedotakljivosti šibenske luke in samega mesta Šibenik. Edini možni vstop v Šibenski zaliv je bil skozi kanal, kar je omogočilo učinkovito obrambo in popoln nadzor nad vstopom ladij.
Naravne lepote
Krka je ena najlepših in najneobičnejših, a tudi najzagonetnejših evropskih rek. Njeni najlepši okraski – slapovi – niso le fizične ovire v vodnem toku, temveč živa bitja, ki se rodijo, rastejo in umirajo. Ima 2 pritoka, 5 stranskih rek, 7 slapov in 11 jezer, in je najbogatejša reka jadranskega sliva, cenjena kot ichthyološki spomenik najvišje svetovne kategorije. Poleg tega je Krka prvovrstni naravni spomenik glede na število in raznovrstnost ptic ter spada med najvrednejša ornitološka območja Evrope.
Lokaliteta Vrela Cetine s površino 29,81 ha je bila zaščitena leta 1972. Niz kraških vrela, od katerih so tri glavne: Veliko vrilo, Vukovića vrilo in Batića vrilo, se je oblikoval ob robu Paškega polja, podno Dinare. Vsa vrela so nastala na stiku nepropustnih laporov v polju in vodoodpornih apnencih okoliškega višavja in so vzpenjajočega tipa. Pritegnejo pozornost zaradi svoje jasnosti in modro-zelene barve. Veliko vrilo ali izvor Glavaš je potopljen speleološki objekt, ki so ga do zdaj raziskovali potapljači do 150 m globine. Nedaleč od vrela se nahaja najstarejša starohrvatska cerkev na Hrvaškem – cerkev sv. Spasa. Cerkev je v predromaničnem slogu z zvonikom in je bila zgrajena v 9. stoletju. Ob cerkvi se nahaja tudi pokopališče s stečci, ki datirajo iz 14. in 15. stoletja.
Večkrat pomembna lokaliteta hrib Makirina se nahaja ob samem vhodu v Pirovac s južne strani. Je namreč mikroekološki in ornitološki rezervat, medtem ko so ob njegovem podnožju naravne mrestišča. Kot izstopajoče naravno dobro je to območje vključeno v mrežo Natura 2000. Na višini okoli 113 m se nahaja razgledna točka Makirina, s katere se odpira pogled na Pirovac in Pirovački zaliv ter Vransko jezero. Ob podnožju hriba na južnem delu širokega Pirovaškega zaliva se nahaja plitka uvala Makirina, ki je že od nekdaj znana po svoji coni zdravilnega mineralnega blata (peloid) in voda, katerih kakovost presega vse znane lokacije na Hrvaškem. V neposredni bližini je tudi dragocena arheološka točka – cerkev sv. Martina, pokopališče, ostanki rimskih zgradb in rimske solane, ki jih je vredno obiskati.
