Krapinsko – zagorska županija
Če bi iskali kraj za življenje, primeren človeku, stran od industrijskih in urbanih središč sveta, v katerem živimo, bi zagotovo izbrali Zagorje. To je oaza ohranjene narave, zelenja, čistega zraka in blagih ter zdravju koristnih voda. Kulturna dediščina feudalizma na tem območju označuje skladnost arhitekture številnih gradov in dvorcev z idilo narave.
Glede na razpoložljive podatke se pisna zgodovina današnjega območja Krapinsko-zagorske županije začne konec 12. stoletja. Na podlagi arheoloških najdb lahko sklepamo, da je na območju današnje županije že v bronasti dobi obstajalo organizirano življenje. Populacija bronaste dobe je pred 3000 leti naseljevala kamniti hrib na območju današnje Krapine, kar pričajo številni najdeni keramični delci, kamniti kalup za litje, bronaste sekire in naselbine. Na hribu Hušnjakovo pri Krapini so bili najdeni ostanki jamskega človeka, ki je poznal ogenj in živel od lova. To je eno največjih evropskih najdišč. Najdeni dokazi, ki obsegajo okoli 1200 kosov kamnitega orodja, kažejo, da je jamski prednik pripadal znani prahistorijski kulturi (Premousterien). Na hribu Podoštinje, nad Radobojem, je bilo leta 1850 najdenih 11 prahistorijskih gomil. Na njih so poleg drugega našli strešne opeke, kose železa ter več posod in urn. V potoku blizu Radoboja je bila prav tako najdena kamnita sekira.
Kulturna dediščina
Skrivnosti so skrite. In eno od najslajših že stoletja ljubosumno varujejo zagorski hribi. Kajti medtem ko je svet trpel zaradi vojn, pohlepa in človeškega norosti, je Zagorje živelo v “miru”. Modri ljudje so to začutili, zato so na “hribih” hitro zrasli največji številni razkošni gradovi, dvorišča, zeleni in cvetlični parki. Kjer so gradovi, so tudi literarni večeri, predstave, igralci, glasbeniki, koncerti, pesmi, folklora, “pesem”. Ta neponovljiv podeželski duh živi še danes. Podeželsko življenje je pravljica. V Zagorju je na dosegu roke.
Podeželski duh Zagorja je najbolje čutiti v razkošni kulturni ponudbi. To je tradicija, ki je na zelenih hribih stoletja živela “pod starimi strehami”, v salonih in parkih številnih gradov. In nikjer jih ni toliko na kvadratni kilometer kot v Zagorju.
